1. IZSELJENIŠTVO

Mlajše generacije bodo izvedele, da so njihovi predniki nekoč odhajali s trebuhom za kruhom v tujino – Francijo, Belgijo, predvsem pa v Ameriko.
Brali boste o razlogih za selitev v daljne kraje, kdo, od kod, kako, s kom, kdaj … so odhajali, o znamenitem Ellis Islandu, o zgodbah posameznikov…
Pa tudi o korespondenci "Mroulove" družine, o pripovedi starih dopisnic in razglednic iz tujine in iz časa služenju cesarski vojski.
Avtorji: Lidija Milatovič, Ingrid Kokelj Osredkar, Dušan Škrlep, Brane Tušar.

2. OBIČAJI, ŠEGE, OPRAVILA

Različna opravila na podeželju so se spremenila, predvsem pa izvedbeno posodobila ali pa enostavno postala nepotrebna in so zamrla. Nekatere šege, navade in stari običaji se ohranjajo, o drugih spomin bledi. Vsaj zapisana beseda bo ohranila običaje in opravila ob pogrebih, preživljanju večernega časa, dogajanju na sejmih za praznik farnega zavetnika, poletnih sejmih v Novi Oselici, béri, pričakovanju svetega Miklavža, koledovanju, cvetni nedelji, veliki noči, plevicah, porokah, odraščanju otrok, dekliških krožkih, služenju v vojski, pranju perila, oranju njiv, slamnatih strehah, apnu in apnenčarjih, ročni izdelavi zidne opeke, rokodelcih v lesni stroki, lanu od semena do platna, žganju oglja, kolinah, blagoslovu konjev, kmečki krušni peči in kruhu iz nje…
Avtorji: Janez Treven, Jakob Kralj, Lojzka Jezeršek, Janko Kalan, Milka Burnik, Robert Fonda, Ivana Grahelj, Boris Jezeršek, Mirko Čefarin.

3. ŠOLANJE MLADINE

Moteč dejavnik pri šolanju mladine na našem področju je bila na silo začrtana rapalska meja. Slovenski otroci so obiskovali pouk v italijanskem jeziku. Zgodbe o tem ter o šolanju pred, med in po drugi svetovni vojni razkrivajo skromnost življenja, a vedoželjnost in razposajenost učencev.
Brali boste lahko o osnovni šoli z italijanskim jezikom, spominih nekdanjih učencev šole Sovodenj, spominih učiteljev in učiteljic, dogajanju na podružnični šoli od šolskega leta 2006/07 do 2015/16…
Avtorji: Janko Kalan, Ivana Grahelj, Janez Treven, Milka Burnik, Jan Bajt, Anja Kokelj, Žiga in Ambrož Treven, Matej Slabe, Zala Kokalj, Sara Sedej, Anja Eržen, Ivanka Šega, Hana in Jerca Šturm, Urška in Janez Rupar, Franc Jereb, Stane in Jelka Slabe, Katarina in Urška Ržek, Marjeta Podobnik, Kristjan Čadež, Klara Kržišnik, Lidija Jezeršek, Metka Bogataj, Matjaž Slabe, Franci Pintar.

4. VETERINARSTVO

Živinoreja je spremljala ljudi od naselitve naprej. Včasih je živinorejcem uspelo, da so obolele živali pozdravili po zdravi kmečki pameti. Potem so se pojavili laični zdravilci s posebnim čutom in znanjem za reševanje bolnih živali. V naših zapisih je čutiti zelo veliko zaupanje ljudi v njih. Novejše obdobje je zaznamovala sodobna veterina.
Brali boste lahko o več cenjenih kmečkih zdravilcih iz okolice (Tomažu Debelaku, Francu Kosmaču, "Matijevcu" s Sela, "Žgajnarju" z Dobrave), začetkih uradne veterinarske prakse v dolini, različnih izkušnjah veterinarjev, kastraciji, "Kovačevem" Franceljnu, ki je znal z živalmi, prašičereji…
Avtorji: Janez Treven, Milka Burnik, Marko Bogataj, Tone Vogler.

5. IZ RODA V ROD

Živeli so ljudje s posebnimi talenti ali pa so se morali zaradi potrebe nečesa priučiti. Od njih so se veščin učili otroci in tako je šlo iz roda v rod, vse do danes.
Brali boste lahko o Kavčičih iz Koprivnika in Javorjevega Dola, Šifrarjih iz Koprivnika in Sovodnja, "Kovačevih" s Sovodnja, "Tajnikovih" in "Črtanskih" iz Podjelovega Brda, trgovkah Kacin - Debelak in fotografih Debelak.
Avtorji: Janez Treven, Milka Burnik, Petra Slabe, Majda Blažir, Robert Fonda.

6. PREŽIVETI IN ŽIVETI

Življenje je vedno pisalo svojevrstne zgodbe, pa naj je šlo za dedovanje, sobivanje generacij, golo preživetje ali druženje ljudi.
Brali boste lahko o preužitku, poslednji volji, izročilni, ženitni, menjalni pogodbi, tožbah, odredbah, vojni škodi, družini Jakoba Slabeta in mlinu, petih bratih Rupnikih in potomcih, "Grudnovških", Janezu Govekarju, Jakobu Bogataju, Antonu Peternelju, Luki Mravlja, Francu Kalanu, spominih od tu in tam, spominih in prigodah od 1923 do druge svetovne vojne, socialnem položaju prebivalstva po vojni, pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva, odnosih včeraj – danes…
Avtorji: Janez Treven, Milka Burnik, Elizabeta Eržen Podlipnik in Judita Šega, p. Filip Franc Rupnik, Marija Jezeršek, Edvard Jezeršek, Jože Košnjek, Julijana Šavli, Mira Primožič,

7. NARAVA IN ODNOS DO NJE
 
Kadar znamo in zmoremo biti zadovoljni s tistim, kar imamo in ne hlepimo po vsem, kar prinašajo ravnine, sodobne ceste in mesta, začutimo tudi naravo. Zavedanje, kaj dobrega nam nudi brezplačno, dan za dnem, vsakemu od nas po teh hribih in dolinah, bi nam moralo pomeniti več kot smo pripravljeni priznati.
Brali boste lahko o gozdu in kulturni krajini, divjem petelinu, posebnostih in zanimivostih iz živalskega sveta skozi oči članov lovske družine Sovodenj, odnosu do odpadkov, ekošoli kot načinu življenja, naravnih ujmah - žledolomu 2014…
Avtorji: Danilo Bevk, Alojzij Bogataj, Kristina Knific, Milka Burnik, Franc Miklavčič.

8. DOMAČIJE, DOMOVI IN RODOVI

Skrb za domove in domačije je pohvalna in upravičena, saj se marsikje njihova zgodovina piše že 450 let. Posamezne domačije so v knjigi deležne dragocenih podatkov vse od poselitve, oziroma od tedaj, ko to dopuščajo pisni viri, predvsem urbarji. Za vpis mlajših podatkov od sto let smo od lastnikov pridobili pisno privolitev. Zapisani podatki in viri bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem raziskovanju rodov.
Brali boste lahko o času prvih in vseh naslednjih naselitvah po vaseh fare Nova Oselica oz. KS Sovodenj:
CERKLJANSKI VRH zdaj, nekoč HOBOVŠE PRI NOVI OSELICI (del), HOBOVŠE PRI STARI OSELICI (del), JAVORJEV DOL, JAZNE (del), KOPRIVNIK (del), LANIŠE, MRZLI VRH (del), NOVA OSELICA, PODJELOVO BRDO, PODLANIŠČE (del), SOVODENJ, STARA OSELICA (del).
Mogoče smo imeli srečo, da sta prav v začetnem času nastajanja naše knjige za Zgodovino hiš na Žirovskem gradivo zbirala Petra Leben Seljak in Alojz Demšar (prvi zapis pri naših domačijah je njun in označen s kraticami PLS, AD). Ponujeno gradivo za naše vasi, zbrano po različnih virih (urbarjih, zemljiških knjigah), znanstveno obdelano oziroma označeno in sledljivo, smo z veseljem sprejeli.
V njunih zapisih ob posameznih domačijah letnice v oklepajih pomenijo urbar, zemljiško knjigo oz. drug vir iz tistega leta in ne rojstva osebe, ki je navedena zraven!
Imena domačij in izpeljanke za gospodarja v njunih zapisih niso v narekovajih kot v ostalem našem besedilu. Hišna imena sem se trudila zapisati z ustreznimi naglasi, tako kot jih izgovarjajo domači ali večina sokrajanov.
Vasi si sledijo po abecednem redu. Vedno je izhodišče center Sovodnja in potem se v določeno vas odpravimo po skrajni levi cesti in spoznamo domačije in domove ob tisti cesti, in potem spet ob naslednji levi cesti … (le tu in tam je kje kakšna izjema).
Avtorji: Petra Leben Seljak in Alojz Demšar, Janez Treven, Lidija Milatovič, Ingrid Kokelj Osredkar, Stanko Bajt, Vera Kokelj, Milka Burnik, Jelka Čadež, ob pomoči ostalih članov uredniškega odbora ter Antona Trevna, Antona Bogataja in Roberta Fonde.

9. DRUŠTVENA DEJAVNOST SE NADALJUJE
 
Napredujoče skupnosti ni brez prizadevnih ljudi in obratno. Zato v kraju uspešno delajo in vztrajajo društva in sekcije.
Brali boste lahko o delu in dogajanju od leta 2007 dalje v:

• kulturno umetniškem društvu (o trinajstih celovečernih avtorskih predstavah Neč Bat Teatra, dramski skupini podružnične šole, Manualu, Podjelovškem glasu, Red Pillu, kulturnem povezovanju ustvarjalcev in prireditvah)
• lovski družini (o dokumentih, praznovanju, članstvu, meji lovišča)
• prostovoljnem gasilskem društvu (o poslanstvu, defibrilatorju, novem vozilu)
• čebelarskem društvu (o aktivnostih članov, medenih zajtrkih v vrtcu, novem praporu),
• turističnem društvu (o obletnicah, pohodih ob rapalski meji, prireditvah, folklorni skupini, kvartetu Krehovci, pevkah Grabljicah, igralski skupini, turističnem podmladku, Kontrabantu)
• planinskem društvu (o aktivnostih, certifikatih, priznanjih, delu trase občinskega pohodnega kroga)
• društvu upokojencev (o spremembah, aktivnostih skupin, posameznikov)
• društvu letalcev Kragulj (o aktivnostih, tekmovanjih, sekcijah, 50-letih neba Jožefa Štucina)
• športnem društvu (o ustanovitvi, aktivnostih, športnem igrišču, premikih brežine)

Avtorji: Milka Burnik, Lenart Šifrar, Milena Bohinc, Nejc Bajt, Jernej Jezeršek, Alojzij Bogataj, Niko Bevk, Boštjan Peternelj, Nevenka Telban, Vinko Dolinar, Katarina Burnik,
Boris Jezeršek, Lidija Jezeršek, Boštjan Pintar, Štefka Eržen, Viktor Likar, Zinka Slabe, Alojz Bajt, Jožef Štucin, Klemen Šturm.

10. POPRAVKI IN DOPONITVE

V enega od poglavij smo vključili drobne popravke in mnoge dopolnitve vsebin prve knjige Moj kraj skozi čas.
Brali boste lahko o volitvah v občini in KS, priznanjih občine in turistične zveze, delu v krajevni skupnosti od 2007 do 2015, novih zvonovih, duhovnikih, poslovilni vežici, pokopališču in cerkvi v Novi Oselici, cerkvenem mešanem pevskem zboru, oratorijih, pedagoških delavcih, knjižnici, vojnih časih, Jakobu Bevku - udeležencu prve svetovne vojne in Maistrovem borcu, dogajanju na rapalski meji, cestah, elektriki, vodovodu, telefoniji, pošti, rokovnjaštvu, aktivu kmečkih žena, dogajanju na kulturnih odrih nekoč, utripu turističnega podmladka PŠ Sovodenj in petnajstih raziskovalnih nalogah, Boštjanovem mini muzeju, Janezu Kacinu…
Avtorji: Milka Burnik, Stanko Bajt, Nevenka Telban, Danilo Bevk, Barbara Bogataj, Jakob Kralj, Janez Cerar, Edvard Jezeršek, Tone Bogataj, Robert Fonda, Viktor Likar, Viktor Šturm, st., Alojzij Bogataj, Damjana Peternelj, Dejan Krek, Andrej Štern, Janez Treven.

11. PESMI, ZGODBE, NAREČNE BESEDE 

Duša čuti, misli se izlijejo v besedne zveze, roka jih zapiše in že beremo pesmi in zgodbe kot literarne priče življenja avtorjev. Jezik je živa, že v življenju ene generacije precej spreminjajoča se materija. Stare besede izginjajo, nadomeščajo jih nove. Naš narečni govor, posebno na stičišču več narečij, je navrgel še bogatejšo bero besed. Zapisali smo jih, da ne bi povsem utonile v pozabo.
Brali boste lahko precej stare pesnitve, pesmi Marije Kavčič, Anje Eržen, Marije Krajnik, zgodbe iz življenja narodnega učitelja, prigode kar tako in se spoznavali z narečnimi, starimi in izposojenimi besedami ali samo obujali spomin nanje. Še kar obsežen seznam zagotovo ni popoln. Nekaj besed se nahaja tudi v uvodni razlagi posameznih poglavij.
Rodili smo se v pogovorni jezik oziroma v narečje krajevnega govora. Jezik družine je naš prvi materni jezik, knjižnega se naučimo v šoli. Jezik je kot živ organizem, spreminja se skozi čas in napredek družbe. Nastajajo nove besede, nekatere (stare) se uporabljajo vedno manj in tonejo v pozabo.
Avtorji: Janez Treven, Marija Kavčič, Anja Eržen, Marija Krajnik, Zinka Slabe, Milka Burnik, Stanko Bajt, Jakob Kralj, Ingrid Kokelj Osredkar, Lidija Milatovič, Janko Kalan, Danilo Bevk, Vera Kokelj.

12. OBRTNIKI SE PREDSTAVIJO
 
Pisano paleto dejavnosti so narekovale potrebe okolja, ljudi in razvoj kraja. Na tem koncu Poljanske doline si ljudje vsakdanji kruh služijo tudi kot obrtniki in podjetniki, zato so dobili svoje mesto v knjigi.
Brali boste lahko o ponudnikih različnih gradbenih storitev, transportu in trgovini, lesni, kovinski, električni, tekstilni, frizerski in mehanični dejavnosti, slikopleskarstvu, perutninarstvu, mesnih in mlečnih produktih kmetij in o gostinski ponudbi v kraju.
Avtorji: Franc Jereb, Milan More, Edvard Podobnik, Franci Kavčič, Rezka Kržišnik, Filip Klemenčič, Nace Miklavčič, Janez Šubic, Franci Burnik, Marko Eržen, Marko Kržišnik, Jožef Jereb, Jakob Dolinar, Irena in Aleš Rupar, Teja Ambrožič, Matjaž Malovašič, Miloš Treven, Dejan Kokalj, Marko Bajt, Emil Kokalj, Miklavž Šifrar, Zdravko Gantar, Nevenka Telban, Jelka Močnik, Irena Starman, Damjana Primožič, Dejan Slabe.

UREDNIŠKI ODBOR IN DONATORJI

Člani uredniškega odbora za drugo knjigo Moj kraj skozi čas smo vsak po svoje in s skupnimi močmi doprinesli k bogati vsebini pričujoče knjige. Dva sodelavca sta, žal, prezgodaj za vedno odšla. Delo posameznikov se zrcali v osebnih opisih.
Avtorji: Janez Treven, Lidija Milatovič, Ingrid Kokelj Osredkar, Stanko Bajt, Jakob Kralj, Alojzij Bogataj, Danilo Bevk, Izidor Jesenko, Milka Burnik; Janko Kalan (Nevenka Telban), Martin Šifrer (Brane Tušar)
Zapisali smo tudi donatorje, ki so prispevali za novo knjigo.